Podrobnosti artikla
V zadnjih dvajsetih letih se igralniška dejavnost v svetu naglo liberalizira. Ob pozitivnih učinkih razširjanja igralništva se neizogibno pojavljajo tudi negativni. Vprašanje je, ali naj nacionalne vlade to dejavnost razširijo, omejijo ali pa je sploh ne dovolijo. Tako pomembna odločitev, kot je prepoved ali legalizacija igralništva, omejevanje ali širjenje ponudbe in nenazadnje tudi ali omogočiti izgradnjo novega igralniško-zabaviščnega centra, potrebuje kakovostne in celovite informacije. Presoditi moramo, kakšno je ravnovesje med koristmi iger na srečo in škodo, ki bi jo lahko igre na srečo povzročile v družbenem okolju. Nosilci oblasti morajo izhajati s stališča, da naj bi bilo razmerje med stroški in koristmi uvedbe iger na srečo takšno, da so ekonomske in družbene koristi te dejavnosti večje ali precej večje od njenih stroškov. Vendar pa niso imuni na čustvene in moralizirajoče opredelitve prebivalstva, ki se izražajo v stereotipnih predstavah o igralcih in igralkah na srečo ter igralništvu kot moralno oporečnih in družbeno škodljivih. Več v knjigi Družbeni stroški igralništva v Sloveniji.