Podrobnosti artikla

Ugotavljamo, da igra utelešeni kulturni kapital oz. habitus, v obliki izobrazbenih želja, izjemno pomembno vlogo in je močno povezan z dosežki otrok na testu TIMSS. Najverjetneje drži, da vztrajajo aspiracije otrok staršev z nižjo izobrazbo na približno enaki ravni, medtem, ko se izobrazbene aspiracije otrok izobraženih staršev z višjo izobrazbo postopoma oddaljujejo od tistih z nižjo in da je ta proces nezaustavljiv, kolikor vanj ne bo posegla država. Potemtakem se tudi na ozemlju Republike Slovenije soočamo z večanjem kognitivnega razkoraka, kar pomeni, da ne znamo izkoristiti kognitivnega potenciala revnih, priseljencev ter Romov. Končen učinek procesa razločevanja lahko privede do dualizacije slovenske družbe, s temeljnim razcepom, ki bo razdeljeval pripadnike dominantne etične skupine ter »lastnike« privilegiranih oblik kulturnega kapitala od ostalega prebivalstva Republike Slovenije. Naraščanje kognitivnega razkoraka pomeni, da nismo sposobni izkoristiti kognitivnega potenciala revnih, priseljencev ter Romov, da večamo raven njihove socialne ranljivosti, da jih vse bolj socialno izločamo in posledično, da s tem višamo družbene stroške, ki so povezani s socialno izključenostjo. Obenem znižujemo raven vzdržnosti socialne države in pokojninske blagajne, v razmerah, ko se prebivalstvo Republike Slovenije pospešeno stara.

OD EKONOMSKEGA DO KULTURNEGA KAPITALA : IZOBRAŽEVALNI SISTEM KOT DEJAVNIK SOCIAL

€ 28,00Price
Tax Included
  • Znanstvena monografija
    Avtorji:Urban Vehovar, Matej Makarovič, Nevenka Podgornik, Mateja Černič
    Izdajatelj:Vega
    Leto izida: 2009
    Kraj izida: Ljubljana
    Število strani:246 str.
    ISBN:978-961-92649-1-1
    Cena: 28,00€ + poštnina